Zgodba Walterja Mazzonija
Visoki častnik tržaškega izvora na najpomembnejših funkcijah v Royal Australian Air Force
|
Tržačanka v Avstraliji
Knjižno delo Ondine Demarchi je bilo nagrajeno z nagradami »Città di Salò« in »Altamarea«
|
|
indietro
IZSELJEVANJE IZ FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE V AVSTRALIJO
Francesco Fait
Za migracijski tok iz Italije proti Avstraliji je značilno, da je sprva – konec devetnajstega stoletja – komaj zaznaven in da se tudi v naslednjih nekaj desetletjih ne razvije prav izrazito
Do preobrata pride šele po koncu druge svetovne vojne, ko se začne številčno, če ne celo množično izseljevanje v to deželo. Povedano v številkah, je njegova podoba in dinamika skozi različna obdobja takšna: leta 1891 se v Avstralijo izseli skoraj štiri tisoč Italijanov, nekaj več kot osem tisoč jih v to deželo odrine leta 1921, leta 1933 pa jih odpotuje šestindvajset tisoč sedemsto. Od teh številk – ki so razmeroma skromne, čeprav pričajo o naraščajočem zanimanju za Avstralijo, opaznem zlasti v tridesetih letih, na kar je vplivala migracijska politika Združenih držav Amerike, katere skrajni ukrep, sprejet z namenom omejevanja priseljevanja, je bil sistem kvot – se močno razlikujejo izsledki popisa prebivalstva, izvedenega leta 1981, ki potrjujejo, da je štela italijanska skupnost v Avstraliji 603.241 oseb, kar znaša 4,1-odstotni delež vsega takratnega avstralskega prebivalstva, pri čemer je bilo izmed oseb italijanske narodnosti 282.784 rojenih v Italiji, medtem ko je bilo predstavnikov druge in tretje generacije približno 258.733 oziroma 61.724.
Takšnemu skokovitemu porastu števila Italijanov v Avstraliji je botrovalo predvsem množično izseljevanje, ki se je začelo po drugi svetovni vojni in katerega posledica je bila, da je avstralska populacija, rojena v Italiji, ki je leta 1947 štela triintrideset tisoč šeststo oseb, leta 1954 obsegala že sto dvajset tisoč, leta 1961 pa celo dvesto osemindvajset tisoč oseb. Na tak porast migracijskega toka je vplivalo več med seboj povezanih dejavnikov: po eni strani je šlo za potrebe Avstralije, ki je po preobratu na področju migracijske politike leta 1947 (ko je bila delno razveljavljena White Australian Policy, ki je tradicionalno podpirala le priseljevanje pripadnikov anglo-keltskih narodnostnih skupin, migracijske tokove iz drugih območij pa zavračala ali jih celo preganjala) svoje meje odprla delavcem iz vseh evropskih držav; po drugi strani pa za potrebe Italije, ki je morala zmanjšati stopnjo brezposelnosti že zato, da bi se izognila izbruhu socialnih nemirov, in ki je vsem, ki so bili pripravljeni zapustiti domovino, pot tako rekoč tlakovala z zlatom. Rezultat teh sovpadajočih potreb na področju mednarodnega preseljevanja delovne sile je bil sporazum o vodeni emigraciji, ki sta ga avstralska in italijanska vlada podpisali 29. marca 1951. Ta je do leta 1964, ko je prenehal veljati, približno štiriinštirideset tisoč Italijanom omogočil ali vsaj močno olajšal izselitev v Avstralijo. Vendar je treba poudariti, da je bilo organizirano izseljevanje le del širšega pojava izseljevanja iz Italije v Avstralijo, ki je obsegal še tok samostojnega izseljevanja, spontanega in v zasebni režiji, saj je ta v istem obdobju zajel še približno dvesto osemdeset tisoč Italijanov.
faitAustralia_slo
|
|
Tvoja zgodba o izseljenstvu
Prispevaj svojo zgodbo ali zgodbo sorodnika, prijatelja, znanca. Opremiš jo lahko s fotografijami, drugimi dokumenti ali multimedijskimi vsebinami. Uvrščena bo v arhiv AMMER in tako tebi ter drugim dostopna, skupaj z ostalimi objavljenimi zgodbami, prek njegove spletne strani.
|
|
web
administrator