|
indietro
Izseljevanje iz Furlanije Julijske krajine v Belgijo
Francesco Micelli
Izseljevanje Furlanov v Belgijo doslej ni pritegnilo pozornosti furlanskih raziskovalcev zgodovine tega območja. Edina pomembnejša študija tako ostaja raziskava, opravljena leta 1980 pod vodstvom Guglielma Pitzalisa, v zvezi z izseljenci, ki so se vrnili v Nadiške doline, in s pljučnimi obolenji, predvsem s silikozo. O razlogih za to zamudo bi bilo na tem mestu nesmiselno razpravljati, pomembneje je, da se v prihodnosti to spremeni, da se oblikujejo nove smernice in na primer razišče, kakšno je današnje življenje pomembne italijanske manjšine na območju kraja Charleroi.
Organizirano izseljevanje iz držav in svobodno izseljevanje, družbeno vključevanje in delo v rudnikih, narodna zavest in kozmopolitsko okolje so – po našem mnenju – vprašanja, ki jih je treba obravnavati. Načini novačenja delavcev, pogodbene klavzule, zelo težki pogoji dela, tveganja naših izseljencev so vsaj v grobem že poznani. Treba pa je natančneje in bolj celovito opisati življenje izseljenca v vseh njegovih aspektih in zajeti obdobje, ki presega leta, prebita v rudniku. Razlogi, zaradi katerih so mnogi ostali v državi, v katero so se izselili v iskanju zaposlitve, niso le ekonomski, tokovi preseljevanja iz in v Italijo pa še niso povsem usahnili. Glede na te okoliščine je treba k obravnavi navedenih vprašanj pristopiti širše, preseči meje deželne ali državne pripadnosti izseljencev. Le pristop, ki hkrati priznava kozmopolitsko, evropsko, italijansko in furlansko identiteto lahko raziskavi prepreči, da ne postane le še en spomenik, kakršen je tisti (čeprav njegovega pomena nikakor nočemo omalovaževati), ki so ga v kraju Mancinelle postavili italijanskim rudarjem, umrlim v rudniku, in ji po drugi strani omogoči razumeti občutja novejših generacij. Gradivo in pričevanja je treba zbrati tako v Belgiji kot v Italiji, prisluhniti je treba zgodbam o življenju v Belgiji, o odhodih in povratkih, o povojnem obdobju in o razlogih za nadaljnje odločitve. Pretirano osredotočanje na posameznike lahko privede – kot se je že zgodilo – do zapiranja namesto do odpiranja obzorij, medtem ko bi sistemsko preučevanje izseljenskih skupin, njihovih hrepenenj in pričakovanj lahko bolje pojasnilo kompleksnost tega pojava.
1. Gradbeni delavci in rudarji: izseljevanje po prvi svetovni vojni
Po prvi svetovni vojni se začne nov val izseljevanja v Belgijo. Za obnovo porušene dežele je potrebnih veliko delavcev. Preživeli Belgijci, dobro sindikalno organizirani (predvsem na Valonskem), zavračajo nevarna, težka ali slabo plačano dela. Med domačim prebivalstvom je na primer težko najti delavce za delo v podzemnih rudnikih premoga, na gradbiščih ali v kamnolomih. Zato začnejo belgijske oblasti sistematično iskati tujo delovno silo. Italijani, predvsem tisti iz severnih predelov, se rade volje odzovejo na njihove pozive. Tako prispe v Belgijo v začetku dvajsetih let približno 20.000 Italijanov: skupnost, ki leta 1910 ne dosega niti 4.500 oseb, šteje v avgustu 1924 približno 23.000 oseb. Količinski porast italijanskih izseljenskih tokov v tem času pogojuje drugačna dinamika. Medtem ko je bilo v preteklosti za selitve Italijanov v Belgijo značilno, da so se zanje samostojno odločali in si jih načrtovali posamezniki, pa jih skušajo po prvi svetovni vojni organizirati in voditi italijanske in belgijske oblasti. Belgijski delodajalci so navadno prek združenja Opera Bonomelli, ki je imela sedež v Bruslju in Milanu, posredovali povpraševanja po delavcih italijanskim uradom za emigracijo. Tudi Pokrajinski urad za delo v Vidmu, osnovan leta 1908, je aktivno izvajal kampanjo za zaposlovanje v tujini. Leta 1923 je bila objavljena brošura o dejavnosti urada v letih 1922-1923 (ukinjen je bil 30. junija 1923) in ob tej priložnosti je Pokrajinski urad za delo opozoril, da »je bil najbolj zaželen delovni trg v celem letu [1922] Francija, ki ji je sledil belgijski trg.
fai clic per leggere tutto il documento
|
|
Tvoja zgodba o izseljenstvu
Prispevaj svojo zgodbo ali zgodbo sorodnika, prijatelja, znanca. Opremiš jo lahko s fotografijami, drugimi dokumenti ali multimedijskimi vsebinami. Uvrščena bo v arhiv AMMER in tako tebi ter drugim dostopna, skupaj z ostalimi objavljenimi zgodbami, prek njegove spletne strani.
|
|
web
administrator