|
indietro
Izseljevanje iz Furlanije Julijske krajine v Švico
Furio Bednarz
Začetki izseljevanja Furlanov segajo v konec šestnajstega stoletja. Sprva je šlo za sezonske selitve v sosednje države in tudi v bolj oddaljene dežele srednje Evrope. Pojav pa je dobil širše razsežnosti nekje v polovici devetnajstega stoletja, ko je Švica postopoma postala ena izmed najbolj zanimivih destinacij za furlanske izseljence. Pomembno vlogo je imela v izseljenskem valu po drugi svetovni vojni in kasneje med 70-imi in 80-imi leti, ko je prišlo do preobrata v migracijskih gibanjih in so se izseljenci začeli vračati v svojo rodno domovino. Tudi ta pojav je imel odločilno vlogo, saj je prispeval k gospodarskemu razcvetu dežele.
Nekateri Furlani pa so se za stalno nastanili v novi domovini, kjer so se integrirali in uveljavili na družbenem in poklicnem področju.
Danes so Furlani v Švici trdna in organizirana skupnost, ki šteje preko 15.000 oseb (na podlagi najnovejših matičnih podatkov AIRE). Furlanska skupnost vzdržuje tesne stike s svojo izvorno deželo, ki je na prelomu tisočletja postala prostor priseljevanja za tisoče mož in žena iz Vzhoda in Sredozemlja.
fai clic per leggere tutto il documento
|
|
Tvoja zgodba o izseljenstvu
Prispevaj svojo zgodbo ali zgodbo sorodnika, prijatelja, znanca. Opremiš jo lahko s fotografijami, drugimi dokumenti ali multimedijskimi vsebinami. Uvrščena bo v arhiv AMMER in tako tebi ter drugim dostopna, skupaj z ostalimi objavljenimi zgodbami, prek njegove spletne strani.
|
|
web
administrator